 |
| Bayreuth' (Kordes, Nemčija, 1965) |
 |
Srečanje dveh lepot.
|
 |
'Emeraude d'Or' (Delbard, Francija, 1965)
|
 |
Spominski kamen, ki obiskovalcem pojasni poreklo vrtnic.
|
 |
Leta 2007 urejeni del rožnega vrta s sodobnimi rožnimi grmi.
|
 |
Pogled z vrta na morje in Koper.
|
 |
Reve d'un Soir (Croix, Francija, 1998)
|
 |
Prvi del rožna vrta je bil urejen leta 1997
pod sredozemskimi borovci. |
 |
Rožni vrt v Valdoltri je tudi mesto za druženje
in pogovor
|
 |
| Jožef Vrčon, vodja vzdrževanje v Ortopedski bolnišnici v Valdoltri: >Že vem, kje bi po prenovi povezovalnega hodnika lahko posadili naslednjih trideset, petdeset vrtnic." |
|
Ortopedska bolnišica v Valdoltri se od drugih bolnišnic v Sloveniji razlikuje po tem, da so hkrati s poslopji temeljito obnovili parkovno okolico in vanjo vključili lepe nasade vrtnic. Sprehod med cvetočimi vrtnicami, ki so posajene v sredozemski parkovni okvir, je res nekaj posebnega. Z vrta se odpirajo pogledi na Koper onstran zaliva, v zraku se mešajo vonji morja, borovcev in rož. Nasad je premišljeno projektiran in, kaj je najmanj tako pomembno, dobro vzdrževan. Dovolj razlogov, da si rožni vrt ogledate in doživite.
O tem, kako je upravljati bolnišnični rožni vrt, sem se pogovarjal z Jožefom Vrčon, vodjem tehničnega sektorja in vzdrževanja parka v bolnišnici. "Pacientom rožni vrt veliko pomeni. Uporabljajo ga, sprehajajo se okoli vrtnic, jih gledajo, vohajo. Ko pridejo obiski, jim ga pokažejo. Obiskovalci so radi v njem, raje kot v sobah. Vedno več gostov pride sem zaradi vrtnic, da jih gledajo in fotografirajo. Ko vrtnice cvetijo, je rožni vrt redko brez obiskovalca."
Kdaj so najlepše?
"Najlepše so, ko zacvetijo. Ko so na vrtnicah samo mladi cvetovi in še nobenega, ki bi odcvetel. Plazavke na ograji začnejo takoj po prvem maju. Rožni grmi v spodnjem nasadu, ob morju, zacvetijo okoli 15. maja, v zgornjem nasadu teden dni kasneje. Najlepše so v prvem floru, takrat jih tudi najraje slikam. Imam tisoče posnetkov teh vrtnic. Spodnje, stare sorte čez poletje bolj malo cvetijo, tu in tam se odpre po nekaj cvetov. Rožni grmi v zgornjem nasadu bolj bogato cvetijo in cvetenje ponavljajo. Nekatere vrtnice se jeseni ne znajo ustaviti. Sestram v bolnici sem narezal "pušeljce" še za novo leto! Do kdaj cvetijo, je odvisno od leta; od tega, kdaj pritisne mraz."
Kako v bolnišnici vzdržujete nasade vrtnic?
"Za čiščenje okolice in vrtnarska dela v parku ima bolnišnica sklenjeno pogodbo s Komunalo Koper. Z njimi dobro sodelujemo. Ko vidim, da je potrebno kaj narediti v rožnem vrtu, jih pokličem. Navadno sta dovolj dva vrtnarja, ki sta se naših vrtnic navadila in jih dobro poznata. Če je kaj večjega, pride še kdo zraven."
Imate posebno nagnjenje do vrtnic?
"Ja. Od zmeraj so se mi zdele nekaj posebnega."
So tu, okoli bolnišnice vrtnice že od zmeraj?
"Ja in ne. Plezavke ob ograji so posadili ameriški vojaki pred letom 1947. Tu je bila v času zone A in B ameriška vojaška bolnica. Da so zanjo naredili prostor, so civilno bolnišnico preselili v Rovinj. Leta 1954 se je bolnica vrnila iz Rovinaj nazaj in še dolgo služila za zdravljenje kostne tuberkuloze, enako, kot pred selitvijo. Preusmeritev v ortopedijo se je zgodila leta 1970. Spodnji rožni vrt nastal ob prenovi bolnišnice. Takrat se je pojavila ideja, da bi hkrati z stavbami obnovili tud park. Spodnji rožni vrt smo posadili leta 1997/98, zgornjega lani."
Kakšen je bil park pred prenovitvijo?
"Popolnoma prereaščen, strašen. Povsod je rasla robida, divjala sta akacija in lovor. Od začetka, ko sem prišel sem v službo, se nisem smel ničesar dotakniti. Ko se naročil posek dveh dreves, je bil cel halo. Na vsakem delavskem svetu sem jih poslušal Ko smo končno očistili robido, nekaterim ni bilo všeč, da se ni dalo več pometati nesnage z balkonov naravnost na tla, ker tam smeti ne več skrila robida... Edino za pave je bilo prej boljše, ker so mirno gnezdili v trnju."
Od kod so se vzeli pavi?
"Z Brionov jih je prinesel dr. Brecelj, ko se je bolnišnica vrnila v Valdoltro. Na Brionih jih je dobil, ker je bil Titov zdravnik."
Zbirka rožnih grmov
Kako se je rodila zamisel za rožni vrt v okviru blonišničnega parka, sem vprašal projektanta Vladimirja Vremca, krajinskega arhitekta.
"Obnovo bolnišnice je vodil arhitekt Sandi Bizjak, ki je za zunanjo ureditev angažiral Eriko Škabar, arhitektko, in mene. Oba, Škabarjeva in jaz, sva Slovenca, doma iz Opčin pri Trstu. Ideja o rožnem vrtu v okviru vrtne je bila moja. Prej sem jo skušal uresničiti v Trstu, kjer mi ni uspelo, tu mi pa je. Da smo zamisel lažje uresničili, sem k sodelovanju pritegniti dr. Giancarla Fineschija, znamenitega zbiratelja vrtnic iz Cavrigle v Toskani. Fineschi, ki je delal kot kirurg-ortoped, je ortopedski bolnišnici v Valdoltri podaril vse rožne grme, ki sem si jih zamislil v projektu."
Kakšne je koncept zbirke?
"Zasnovali smo zbirko večkrat cvetočih rožnih grmov. V prvem nasadu so starejši, preizkušeni, standardni rožni grmi. V novem delu, ki smo ga posadili lani, smo rožni vrt dopolnili z novejšimi sortami. Izbrali smo sodobnejše sorte, ki so se že potrdile, bile nagrajene in se bodo kot dobre na vrtovih gotovo obdržale. Zbirko smo si zamislili tako, da jo postopoma, vsakih nekaj let dopolnimo oziroma razširimo, dokler ne pridemo do vsaj 200 različnih rožnih grmov. Zdaj smo pri približno 150 sortah."
Sprehod med vrtnicami
"Rožni vrt v Valdoltri je za društvo zelo pomemben. Prav tu, v tem rožnem vrtu, je bilo ustanovljeno samostojno Društvo ljubiteljev vrtnic Slovenije. Tu se člani vsako pomlad srečujemo na delavnicah, kjer vrtnice obrezujemo in nato kasneje opazujemo, kako so se po obrezovanju obrasle. Na ta način se učimo in vrtnice spoznavamo, saj se vsaka sorta obnaša nekoliko drugače. Ko vrtnice zacvetijo, se tu, med vrtnicami družimo in jih občudujemo." Tako je povedala Breda Čopi, predsednica Društva ljubitelje vrtnic Slovenije, ko je 4. junija popoldne povabila društvene člane in ljubitelje vrtnic na Sprehod med vrtnicami.
"Menim, da je moja naloga, da spodbujam druženje med vrtnicami. To je zame prekrasen način preživljanja prostega časa. Vidim, da so marsikomu prinesle vrtnice v življenje novo dimenzijo. Ko se ljudje začnejo zanje zanimati, jih potegne. Vrtnice nam zapolnijo čas z neko višjo kvaliteto."
Na vabilo se je odzvalo približno 40 gospa, medtem ko je bilo moških za vzorec. Vreme je bilo kislo, pripravljalo se je na dež in ves čas po malem pršilo. "Z udeležbo sem zadovoljna. Če bi bilo vreme lepo, bi nas bilo še mnogo več."
Po ogledu cvetočih vrtnic je Čopijeva povabila navzoče v na manjšo pogostitev v mirno stransko avlo bolnišnice.
"Zelo sem hvaležna bolnišnici za njeno, lahko rečem, izredno naklonjenost. Vsakokrat, ko smo v društvu potrebovali prostor za sestanke, srečanja ali predavanja, so nam ga odstopili in pripravili. Samo želim si, da sodelovanje tako nadaljevali in da bi v Valdoltri cvetelo še več rož."
Pogovarjal se je Matjaž Mastnak
Slike Matjaž Mastnak.
Objavljeno v Delo in dom, 11.6.2008
|
Zalotili smo jo na organiziranem sprehodu med vrtnicami Ortopedske bolnišnice Valdoltra, ki ga je za ljubitelje cvetja pripravilo društvo ljubiteljev vrtnic Slovenije. Bredo Čopi, je namrec predsednica d, v okviru katerega organizira strokovne ekskurzije in predavanja po Sloveniji in tujini. Je horikulturna strokovnjakinja, že 26 let aktivna na podrocju urejanja vrtov in javnih p ovršin v Istri ter avtorica številnih clankov. Vrtnice so del njenega poklica, njihova vzgoja pa njena ljubezen.
»Vrtnica je rastlina sonca,« pravi Copova. « Primerjamo jo lahko s trto. Ko se ukorenini, vzdržuje sama sebe.« Seveda pa potrebuje tudi skrb, kot so se na delavnici o obrezovanju vrtnic lahko prepricali ljubitelji te plemenite rože. « Pri obrezovanju vrtnic je zelo pomembna strokovnost. V parku bolnišnice Valdoltra jih s clani Društva ljubiteljev vrtnic Slovenije obrezujemo vsako leto, potem pa spremljamo njihov razvoj in rast vso vegetacijsko dobo. Letos, po dolgi zimi in pocasni pomladi so vrtnice zacvetele celo nekoliko prej kot lansko pomlad. Bujno cveijo, ker so že zrele, dobro vrašcene rastline.»
Te dni so vrtnice v Istri v polnem razcvetu, cesar se Copijeva zelo veseli. « Vrtnice se ta c as kažejo v vsej svoji lepoti. V zasebnih vrtovih še vedno prevladujejo pisani izbori velikocvetnih hibridnih cajevk in najbolj opazne so predvsem popenjave vrste. V parkovnih zasaditvah, v parkih Izole in na zelenici štiripasovnice v Portorožu, prevladujejo moderne grmaste, veckrat cvetoce vrtnice, ki krasijo grede tudi poleti. Zlasti v Izoli so nove parkovne površine zasajene z modnimi vrstami grmastih vrtnic.»
Breda Copi z veseljem deli vsaj kancek svojega znanja z vsemi, ki imajo, tako kot ona, radi kraljico rož : « Izberite si vrtnico svojega okusa, poišcite ji dobro lego in dobro jo posadite, potem pa cakajte na cvet in jo obcudujte. Vsako leto vas bo razveselila in spet navdušila. Iskanje svoje vrtnice lahko traja vec let, zato se pridružite clanom Društva ljubiteljev vrtnic Slovenije, kjer boste vrtnice obcudovali v družbi ljubiteljev in poznavalcev.