Botanični vrt Ljubljana

VRT DANES

botanicni.jpgBotanicni vrt je enota v sklopu Oddelka za biologijo Biotehniške fakultete v Ljubljani. Skrbi za predstavitev tako domacega kot tudi tujega rastlinstva, ki uspeva v našem podnebju. Rastline, ki potrebujejo višjo zracno vlago in razmeroma stalno temperaturo vse leto, so v rastlinjaku, kjer pa je prostor seveda omejen.

Na dveh hektarih površine tako raste vec kot 4500 vrst, podvrst in oblik, od katerih je vec kot tretjina domacih, ostale rastline pa so iz razlicnih obmocij Evrope in tudi drugih celin.

Z letom 1991 je bil Botanicni vrt zavarovan kot spomenik oblikovane narave in bo tako, tudi kot del naše kulturne dedišcine, deloval še naprej.

V letu 2000 je vrt praznoval 190-letnico svojega delovanja in je tako naša najstarejša kulturna, znanstvena in izobraževalna ustanova z neprekinjenim delovanjem.

Zeleno okolje vrta je prijeten prostor za lep sprehod ali sprostitev v senci dreves. Ker v vsakem letnem casu daje drugacno podobo, ga je vredno veckrat obiskati, saj lahko samo tako spoznamo vse njegovo rastlinsko bogastvo.

 

KRATKA ZGODOVINA

V letu 2000 praznuje Botanicni vrt v Ljubljani 190-letnico delovanja in je naša najstarejša kulturna, znanstvena in izobraževalna ustanova z neprekinjenim delovanjem. Leta 1810, v casu Ilirskih provinc, je bil ustanovljen kot vrt domovinske flore v okviru visoke šole (École Centrale). Zasnoval ga je Franc Hladnik, ki je bil tudi njegov prvi ravnatelj. Prvotno je vrt meril 33 arov. Hladniku in njegovemu poznanstvu z avstrijskimi botaniki gre tudi zahvala, da se je po obnovi avstrijske oblasti vrt ohranil. Po letu 1922 so ga tudi povecali za približno 16 arov in ogradili z zidom. Hladnik je v vrtu deloval do leta 1834, ko je vodstvo prevzel J. N. Biatzovsky. V tem casu so vrt spet povecali. Od leta 1850 do 1867 je vrt uspešno vodil Hladnikov ucenec Andrej Fleischmann. Leta 1844 je izšlo njegovo delo "Übersicht der Flora Krains" (Pregled kranjske flore).

Nov razcvet vrta se je zacel pod vodstvom Alfonza Paulina leta 1886. Že cez tri leta (1889) je zacel z izdajanjem vsakoletnega seznama semen (Index seminum), ki so ga pošiljali sorodnim ustanovam po svetu. Od 1901 do 1936 je izhajala Paulinova znamenita herbarijska zbirka Flora exsiccata Carniolica. Omeniti velja še vrtnarja Franca Juvana, Paulinovega ucenca, ki je v vrtu deloval 64 let. Leta 1920 je vrt prešel pod okrilje leto prej ustanovljene Univerze v Ljubljani, kjer deluje še danes.

Po drugi vojni, leta 1946, je vodstvo prevzel Jože Lazar. Vrt je povecal na 2,35 ha in zgradil rastlinjak. Sledil mu je Vinko Strgar (1967 –1992), ki je nadaljeval njegovo delo in še izboljšal stike s sorodnimi ustanovami po svetu.

Zaradi širitve ceste se je vrt pozneje zmanjšal na 2 ha. Zaradi tega je bila sprejeta dokoncna odlocitev o ureditvi novega vrta v okviru Biološkega središca pod Rožnikom, nasproti živalskega vrta, ki pa žal še vedno ni uresnicena. Z letom 1991 je bil obstojeci vrt zavarovan kot spomenik oblikovane narave in bo tako, tudi kot del naše kulturne dediščine, deloval še naprej.

 

image087.jpg
 
 

 

 

 

Copyright © 2009 Društvo ljubiteljev vrtnic Slovenije - Vse pravice pridržane.
Postavitev spletne strani: Spletna Cesta, najboljša pot do Interneta!
Grafični izgled: www.leonardrubins.com