Z obiska v Srbiji
V letošnjem avgustu sva se z ženo Svetlano namenila obiskati specializirane vrtnarije z vrtnicami na področju Srbije, saj je bila ta od nekdaj poznana po svojih nasadih tako okrasnih rastlin kot sadja. Žal pa so sedaj mnogi nasadi zapuščeni in le z velikimi težavami iz izrednim trudom posameznikov kažejo počasno okrevanje in željo po ponovni pridobitvi nekdanjega pomena. Kot zanimivost naj omenim, kar sicer ne sodi v ta kontekst, da je bila Srbija nekoč velik proizvajalec sliv - druga v Evropi in četrta na svetu, da so srbski sadjarji  vpeljali številne vrhunske svetovno znane sorte sliv (čačanska lepotica, čačanska rana i.t.n.). Vse te nasade je sedaj napadla nevarna bolezen (šarka) tako, da  morajo za obnovo sadovnjakov sadike svojih znanih sort uvažati iz Nemčije. Pot nas je najprej popeljala v vas Lipolist v bližini Čačka kjer bivata znana pridelovlca okrasnega cvetja in rastlin ter seveda vrtnic, Topalovića. Zaradi enakega priimka prihaja do zmešnjav, kar se je pripetilo tudi nama. Ko sem v vasi vprašal za vrtnarijo Topalović so mi prijazno pokazali lepo urejeno hišo ob desni strani ceste. Že od daleč sem videl tople grede in veliko cvetja. Bilo je gotovo, da sem na pravi poti. Pa ni bilo tako. Ker sem že poprej najavil svoj obisk sva z sogovornikom hitro ugotovila, da ni tisti, za katerega sem domneval da je. Pa nič zato. Izredno prijazno nas je povabil v hišo nam postregel pijačo in razložil vse o njegovi vrtnariji. Zaradi vljudnosti ga med razlaganjem nisem motil z svojo neučakanostjo, čeprav se mi je mudilo k »pravemu« Topaloviću. Prav sem naredil, ker me je nato popeljal na svoja polja, kjer prideluje sadike vrtnic-hibridnih čajevk. Bilo je kaj za videti! Polja na katerih so cveteli tisoči grmov raznobarvnih vrtnic. Pojasnil je, da letno pripravi po 250.000 cepljenk. Ni kaj. Prava izbira. Ob slovesu nam je dal svoj katalog, ki se tako po oblikovni kot vsebinski plati lahko kosa z vsemi katalogi evropskih proizvajalcev, do katerih sem prišel. In verjemite mi, ni jih malo. Ob slovesu mi je pokazal pot do »pravega« Topalovića. Kar čez cesto na drugo stran, je rekel. 

slika4.jpg


Slika 1:
Zaradi hude vročine so bile sadike že utrujene


Na drugi strani ceste, skrita za visokimi obcestnimi drevesi ima sedež vrtnarija »Braća Topalović«, ki je prvotno tudi bil cilj našega obiska. Mene je pri njem najbolj zanimala vzgoja vrtnic - hibridnih čajevk, o čemer sem se že pred potovanjem poučil iz njegove dostopne internetne strani. Čeprav je bilo že sredi popoldneva, to ni bila ovira da se nam gostitelj nebi posvetil z izredno prijaznostjo in odprtostjo. In spet se je zgodba ponovila. Popeljal nas je v svoje nasade vrtnic, nam razlagal in pojasnjeval ter odgovarjal na vsa vprašanja, ki sva mu jih zastavila. Zares impresivno. Njegova proizvodnja je 300.000 cepljenk, največ hibridnih čajevk žlahtniteljske hiše Tantau, za kar ima licenco in tudi dovoljenje za izvoz v Rusijo, kamor izvozi skoraj vso proizvodnjo. Tudi tu smo bili deležni kvalitetnega kataloga. Oba sogovornika sta naju povabila na dneve vrtnic, ki se tradicionalno odvijajo v tej vasi vsako leto.


slika1.jpg
























Slika2: 
Polje vrtnic vrtnarije »Braća Topalović«

 

Po vsem kar se mi je zgodilo doslej nisem mogel spregledati izredne prijaznosti, ki je nisem, roko na srce, pričakoval. Spraševal sem se že ali smo doslej imeli le tako srečo in kaj nas čaka še na poti ? Po nekaj dneh proučevanja roštiljske umetnosti v Beogradu in okolici naju je pot popeljala proti jugu v naselje Vrćin, malo izven Beograda ob avtocesti proti Nišu. Tu sva skušala poiskati gospoda Petrovića, znanega vzgojitelja predvsem starih sort vrtnic. Ponaša se z kar 2200 sortami vrtnic. Izjemen dosežek. Pa sva zopet zaradi slabe cestne signalizacij rabila pomoč pri iskanju. In zgodba se je ponovila. Domačin je s svojim telefonom klical g. Petroviča, ki mu je pojasnil točno lokacijo nato pa nam je prijazno razložil pot. Za popotnico nam je še zavpil, naj pozdravimo Slovenijo. Pred vhodom na posestvo nas je pričakal g. Petrović. Razkazal nam je prekrasen vrt, poln starih sort vrtnic. Nekatere med njimi so že prava redkost in jih ni mogoče kar tako nabaviti. So prava ljubiteljska poslastica. Mislim, da se njegova zbirka lahko primerja z najboljšimi evropskimi rozariji. Gostitelj nam je hotel predstaviti vsako vrtnico posebej. Pa je 2200 sort le preveliko število za nekaj ur. Razlagal nam je z prav nalezlivim žarom. Če nebi bil tudi sam ljubitelj bi od tega srečanja dalje to zagotovo postal. Razložil nam je pričakovanja in načrte za naslednja leta ter nas popeljal na ogled svojih nasadov in povšin, na katerih bo uresničeval svojo vizijo. Med čajevkami, ki so me prvenstveno zanimale, se ponaša z nekaterimi redkimi sortami kot na primer Aleksander I (Joseph PERNET-DUCHER-1928,Francija), Kralj Peter II (Dr. Gustav Brada 1936,Češka) Kraljica Marija (Dr. Gustav Brada 1935,Češka), ki so verjetno bolj zanimive za tamkajšnje razmere ter še številnimi drugimi sortami. Seveda, nisem se mogel posloviti, če vsaj ene od naštetih ne vzamem seboj. Odločil sem se za Aleksandra I, ki ga je leta 1937 Jean-Marie Gaujard vpeljal v Franciji pod imenom 'Roi Alexandre Premier'. Razšli smo se z obljubo, da se še vidimo. 


slika3.jpg




















Slika3: Vrt pred hišo. G. Petrovič in pisec prispevka 

Ni kaj. Potovanje je bilo poučno in prijetno, nad vsemi pričakovanji. Vsem sogovornikom se iskreno zahvaljujeva za izredno pozornost in ljubeznivost, ki so jo nam namenili.


Avtor članka: Janez de Reggi
 
< Nazaj   Naprej >

Copyright © 2009 Društvo ljubiteljev vrtnic Slovenije - Vse pravice pridržane.
Postavitev spletne strani: Spletna Cesta, najboljša pot do Interneta!
Grafični izgled: www.leonardrubins.com