Skrižane muškatke za živo mejo
Za začetnika skrižanih muškatnih vrtnic velja nemški drevesničar Peter Lambert.Leta 1904 je dal v prodajo sorto"Trier"
ki pomeni predhodnico nove skupine vrtnic. Ime "skrižane (hibridne) muškatke" si je skupina pridobila zaradi križanj
z muškatno rožo, Rosa moschata. Resnici na ljubo je treba poudariti, da so med predniki muškatk skoraj vse linije vrtnih rož. Dejanski vpliv muškatne rože je pri skrižanih muškatkah tako majhen, da danes ime ohranjamo samo zaradi tradicije.
Sorte, ki so sledile, so večinoma nastale z "ženitvijo" Trierja in sorodnih primerkov s hibridnimi čajevkami.
V celoti gledano so skrižane muškatke precej pisana skupina vrtnic. Značilnosti teh plemenitih grmastih vrtnic so ponavljajoče se cvetenje, opazni cvetovi, živahna rast in močan vonj. Ob toplih in vlažnih dnevih ga zaznamo že na večje razdalje.
Zelo prijetno se spoji z vonjem nepravega jasmina (Philadelphus coronarius)

 trier.jpg

Trier 

 rosa_moschata.jpg

Rosa moschata 

 the-fairy.jpg

The Fairy 

Dušni pastir s srcem pri vrtnicah
Lambert je v letih od 1909 do 1922 vzgojil še nekaj sort muškatk, ki se pa nikoli niso prav razširile. Bolj uspešen je bil Joseph Pemberton, po poklicu duhovnik, ki je živel in delal v angleški pokrajini Essex. Vrtnice je gojil in križal v lastno veselje. Odbral in imenoval je približno dva ducata sort, vendar se s prodajo sam ni ukvarjal. To je prepuščal drevesničarju J. A. Bentallu, ki je
žlahtnenje muškatk nadaljeval še po Lambertovi smrti. Približno deset sort iz njune zapuščine je v širši rabi še danes.
V času Lambertovega in Bentallovega truda z žlahtnenjem muškatkami njuno delo ni bilo prav odmevno. Zanimanje javnosti je bilo takrat namenjeno skrižanim čajevkam in pritlikavim poliantam. Muškatke so šle bolj slabo v promet.
Interes za grmaste vrtnice se je povečal po drugi svetovni vojni. Brez njih si ni mogoče zamisliti dišečih in barvitih prosto rastočih grmastih živih mej od julija naprej. Trditev velja za Anglijo, saj so pri nas – z izjemo sorte 'The Fairy' – muškatke komajda poznane. Ker pa si do jeseni sledi več valov cvetenja, ker so cvetovi izjemno prikupni in ker so grmi dokaj odporni proti običajnim boleznim vrtnic, si muškatke zaslužijo, da jih razširimo tudi v Sloveniji.
Zlasti zato, ker je število grmovnic, ki v drugi polovici poletja bogato cvetijo, precej omejeno. Leta 2000 so spodaj opisane sorte pokazale zadnji cvetni sunek meseca oktobra.

Zahteve skrižanih muškatk
Muškatke so razmeroma skromni in odporni grmi, ki so zadovoljne tudi s slabšimi tlemi (dobra zemlja in predzimsko gnojenje s hlevskim gnojem jim seveda ne škodita). Najlepše uspevajo na sončni legi. Mogoče jih je gojiti tudi v koritih.
V članku so poimensko predstavljene štiri sorte: 'Ballerina', 'Corenelia', 'Mozart' in 'Robin Hood'.

 ballerina1.jpg

Ballerina 

 cornellia.jpg

Cornellia 

mozart.jpg

Mozard 

 Robinhood.jpg

Robin Hood 

Vse se dobro obnesejo v živi meji, na mešani gredi s trajnicami ali v skupini grmovnic. Zrastejo 120 do 150 cm visoko in približno tako na široko. Polno višino dosežejo v tretjem letu. Čeprav v primerjavi z drugimi vrtnicami niso posebno trnaste, so dovolj dobro oborožene, da se vsiljivci (človeški in pasji) skozi njih ne bodo brez težav prerinili na vrt. Grmi so gosto olistani. Poganjki se prevešajo, s čimer nastane lepo zaokrožena oblika grma.
Razen sorte 'Cornelia' imajo druge tri preproste in majhne cvetove, ki pa so združeni v velike skupine na koncu poganjkov. Cvetoči deli poganjkov so dolgi vsaj 20 cm. Odcvetele vrhove sproti odrežemo, da spodbudimo novih cvetnih poganjkov.
Jeseni se lahko rezanju odcvetelih vrhov odpovemo in pustimo, da se na grmih razvije šipek. Šipki so nadvse prikupni.
V premeru so debeli približno en centimeter. Ob zorenju se obarvajo oranžno, rdeče ali rjavkasto. Pred pomladjo izrežemo mrtev in poškodovan les, prikrajšamo rozge in odstranimo nekaj starih vej, da spodbudimo novo rast iz dna rastline.
Cvetoče vejice muškatk so zelo privlačne v šopkih in aranžmajih.

Besedilo, prevod in fotografije Matjaž Mastnak

dia 121.12 – master, na katerega se nanašajo naslednji trije diapozitivi.
Od desne proti levi: 'Robin Hood', 'Ballerina' in 'Cornelia'.
dia 129.22 (izrez)
'Ballerina'
Bledi cvetovi, ki jim priljubljenost v zadnjih desetletjih raste. Cvetovom
sledijo oranžni šipki. Uvrščena tudi med poliante. Visoka do 120 cm. Vzgojena
pri Pembertonu leta 1937.
dia 121.25
‘Cornelia’
Cvetki so polnjeni, toda v premeru široki kvečjemu 4 cm. Pri ravno odprtih
cvetovih barva potegne na marelično, ki s staranjem obledi. Soncu izpostavljeni
poganjki imajo privlačno redčkasto lubje. Oblikuje lepo zaobljen grm, ki je
lahko visok do 2 m.
Vzgojena pri Pembertonu leta 1925.
dia 129.20 (izrez)
‘Robin Hood’
Temne barve so tako cvetovi kot listi. Cvetovi imajo podvojeno število venčnih
listkov in niso posebno vonjavi. če odcvetelih poganjkov ne porežemo, se razvije
rjav šipek. Višina do 120 cm. Vzgojena pri Pembertonu leta 1927.
dia 121.13
Mozart
Cvetovi so zelo podobni tistim pri 'Ballerini', le da so zgornji deli venčnih
listov izraziteje obarvani, zato je kontrast med temnejšim obrobjem in belim
očesom močnejši. Materinska rastlina je bila 'Robin Hood'. Sorto je leta 1937
vzgojil Lambert.
Grm doseže približno 120 cm višine.

Bi želeli imeti muškatke na svojem vrtu? O možnostih nakupa se lahko pisno
pozanimate pri Arboretumu Volčji Potok, Volčji Potok 3, 1235 Radomlje.

 

Copyright © 2009 Društvo ljubiteljev vrtnic Slovenije - Vse pravice pridržane.
Postavitev spletne strani: Spletna Cesta, najboljša pot do Interneta!
Grafični izgled: www.leonardrubins.com